Površinska voda, ki jo uspemo odstraniti po nesreči, je le majhen odstotek vse izlite vode. Večina le te se izlije v obstoječo podkonstrukcijo in se vpije v čelne strani omar in razne talne obloge. Pri talnih konstrukcijah, katerih sestava omogoča naravno prezračevanje, ni potrebno nameščanje izsuševalnih naprav, vendar pri tem ne moremo določiti trajanja naravnega sušenja. Pri talnih oblogah iz umetnih materialov, kot npr. keramičnih gradbenih materialih v prostorih, je škoda navadno veliko večja, kot predvidevamo. Veliko škodo lahko pričakujemo tudi na stenski konstrukciji in opremi.
V primeru, da ne opravimo postopka izsuševanja - odvisno od strukture oz. starosti objekta - lahko pričakujemo naslednje posledice:
- uničenje talnih oblog in pohištva,
- namočenost zvočne in toplotne izolacije,
- vidni vlažni madeži na stropu spodnjih prostorov,
- odstopanje opleska in tapet,
- dvigovanje vlage na stenah,
- odpadanje ometa,
- nastanek plesni in lesne gobe v medkonstrukcijskem delu,
- posedanje in s tem uničenje talne konstrukcije,
- korozija na obstoječi napeljavi, kar je lahko povod za nastanek
nove škode,
- uničenje nosilnih konstrukcijskih delov.
Našteti primeri posledic vodnih izlivov lahko kasneje privedejo celo do popolne neuporabnosti objekta oz. stanovanja. Potrebno je vedeti tudi to, da se zidna plesen ustvari in razširi že po 24 urah. Ta plesen je prav gotovo nevarna za bivanje v objektu, saj povzroča bolezni dihal in dihalnih organov.